Informacije o članstvu v novi sezoni 2019/2020. Pridruži se nam!

Mercato 2014: #parametrozero

SEP 02 2014

avtor: Klub navijačev

parametrozerostran

Včeraj, 1. septembra se je zaključil mercato 2014

Po klavrni sezoni 2013/14 in katastrofalnem osmem mestu, smo navijači Milana pričakovali udaren mercato. Milan je kmalu po koncu sezone dal nogo Seedorfu, ki je opravil dobro delo in Milan pripeljal pred vrata Evrope. Njegovo mesto je zasedel Pippo Inzaghi, za katerega so pri Milanu govorili da mu je to mesto usojeno. Navijače pa je predvsem motil način s katerim se je uprava razšla s Seedorfom. Prepričani smo namreč bili, da je Seedorf sprejel vlogo trenerja sredi sezone z (denarnimi) garancijami Berlusconija. Na žalost je bila edina garancija to, da je Seedorf dobil mastno odpravnino. Uprava je torej naredila še eno slabo naložbo: vzela je trenerja za manj kot pol leta ter mu nato začela izplačevati cca. 5 milijonov odpravnine. Clarencu ne moremo nič zameriti, tudi on je bil žrtev celega cirkusa, ki se je dogajal v minulem letu.

Mercato Milana se je začel dokaj obetavno, saj sta brez odškodnine kmalu prišla Alex in Menez (PSG). V vrste Milana se je priselil tudi vratar Agazzi, ki je imel podpisano pogodbo že v januarju. Na hitro sta se po izteku pogodbe od rdeče-črnih poslovila Emanuelson (Roma) in Amelia. Po reševanju solastništev se je za 0,55 milijona € nazaj iz Verone vrnil mladi Albertazzi,  4 milijone € je za Polija prejela Sampdoria, Milan pa je za polovico Paloschija od Chieva prejel  3 milijone €, Sampdoria je nakazala 1,6 milijona € za Salamona. Niang se je vrnil i iz Francije, kjer je bil na posoji. Mercato Milana je nato dalj časa temeljil le na odhodih. Galliani je neumorno iskal klube za igralce s pogodbami, ki pa niso bili v planu. Silvestreju je potekla posoje in vrnil se je v Inter. Sorazmerno hitro je Milan našel rešitev v obliki posoje za našega Birso (Chievo), Matrija (Genoa), Petagno (Latina), Nocerina (Torino) in Coppolo (Bologna). Mercato za nove igralce je bil še vedno zaprt, saj se je Milan želel rešiti težkih pogodb in tako so se sagi o odhodu Kaka-ja in Robinha začele. Po številnih scenarjih se je Kaka v začetku julija le preselil za 6-mesecev v Sao Paolo, v letu 2015 pa bo branil barve Orlando City-ja. Dodaten mesec dni smo potrebovali, da se »rešimo« Robinha, ki je končno našel nov klub pri svojem bivšem Santosu. Istočasno lahko omenimo še odhod Constanta v Turčijo, ki je razveselil mnoge navijače. Milan je samo pri teh treh operacijah prihranil slabih 20 milijonov € in pričakovanja navijačev za nakupe so se dvignila. Skozi zobe Gallinija je malce zaškripalo po novih okrepitvah, ki pa jih ni in ni bilo. V sredini avgusta mu je vseeno uspel odličen prestop, saj je na presenečenje vseh pripeljal odličnega vratarja Diega Lopeza. Obisk v Madridu pri njegovih prijateljih je torej odprl avgustovski mercato prihodov. Par dni prej pa je v Milanello na posojo iz Udineseja pripeljal Armera, ki bi moral že januarja obleči dres Milana. Takrat je na žalost navijačev Constant zavrnil Napoli in menjava je splavala po vodi. Po dvo mesečnem pritoževanju navijačev si je Milan zagotovil tudi odličnega branilca Ramija. Čez celo poletje so se milančani »cenkali« z Valencio, nato pa na koncu prišli do dogovora glede odškodnine za 4,25 milijona €. Adil Rami si je sam odščipnil še pol milijona € od svoje plače in dokončno prestopil v Milan.

Sledil je teden zatišja in rdeče-črno ljudstvo je spet postalo zaskrbljeno. Prah se je dokončno dvignil teden dni pozneje (21. Avgusta), ko je kot strela iz jasnega prišla novica, da se Mario Balotelli seli v Liverpool. Navijači smo bili šokirani, saj smo deset dni pred koncem prestopnega roka izgubili prvega napadalca. Milan je na svoj TRR prejel 20 milijonov € in nekateri smo že sanjali »colpo« ala Falcao ali pa Jackson Martinez, ki bi klub stal cca. 35 milijonov €. No kmalu je bilo jasno da nakupov in visokih zneskov Berlusconi ne bo dovolil. Kmalu po prodaji Maria se je začela saga Torres, ki je bila dokaj dolgotrajna. Zadnji dnevi mercata so pač zelo dolgi in en dan konec avgusta lahko pomeni nekaj dni v juliju. Gallianiju je po prepričevanju Chelsea in agentov, Torresa le uspelo pripeljati v Milano. Prišel je na 2-letno posojo, po kateri bo lahko brez odškodnine dokončno prestopil v Milan. Po neuradnih podatkih bo prejemal  4 milijone € letne plače in bonuse.

Do konca mercata je ostalo le še tri dni in Milanu je še vedno nekaj manjkalo. Iskalo se je krilo in celo-poletna saga o prihodu Cercija se je počasi zaključevala. Celo poletje sta se lastnik Torina Cairo in Galliani srečevala na sestankih in pogovarjala o tem prestopu. Možnosti je bilo nešteto: govorilo se je o selitvi Nianga v Torino, o kartonu Nocerina, ki je odšel tja na posojo ter o drugih mladih igralcih primavere Milana. Veliko novinarjev je prihod Cercija v Milan napovedovalo že takoj po začetku prestopnega roka, nekateri so prisegali celo na svoje otroke. Na koncu se iz te moke ni izcimilo nič, saj je Cerci odšel v Atletico Madrid za 15 milijonov €.

Novopečeni trener Milana Pippo Inzaghi, je v medijih večkrat izjavil, da je upravi predstavil svoje zahteve, ki pa jih uprava očitno še ni izpolnila. Kot smo omenili zgoraj, začeli so zadnji trije dnevi mercata in Galliani je izjavil: »To so zadnji trije dnevi Condorja in jaz vedno udarim«. Vzporedno s pogajanji za Torresa, je Milan prepričeval Chelsea še za Van Ginkela, za katerega so nato »Modri« dali zeleno luč za posojo. Igralec je bil zelo neodločen, saj mu je Mourinho v zadnjem trenutku obljubljal večjo minutažo. Nizozemca naj bi nato poklical kar Torres in ga prepričal v prihod.

Po nedeljski zmagi nad Laziem, se je 1. Septembra začel zadnji dan mercata in navijači so se spraševali: »Kje za vraga je Adel Taarabt?!«. Že takoj po prihodu Inzaghija je bilo očitno razbrati, da Maročan ni prioriteta Milana. Po spletu je začela krožiti govorica, da se je zredil na 95 kg, kar je postavilo pod vprašaj njegovo profesionalnost. Kot kaže Adel ni bil v planu Milana, saj včeraj ni filtrirala nobena novica o zanimanju rdeče-črnih zanj. Galliani je se je na zadnji dan mercata dogovoril za posojo Gabriela v Capri, saj so bili štirije vratarji v ekipi previsoka številka. Med popoldnevom se je Milan že dogovoril s Parmo za Biabiany-ja. V nasprotno smer bi šli 4 milijoni € in Zaccardo, ki pa je nato (zopet) zavrnil prestop. Milan je že objavil sliko z rdeče-črnim šalom okrog vratu Francoza, toda menjava se ni zaključila in Biabiany je ostal v Parmi.

Nekaj ur pred koncem mercata je Benfica znova poslala ponudbo v višini 6 milijonov € za Cristanteja. Portugalci so že večkrat poskušali, toda Milan je njihove napade vsakič ubranil. Tokrat je igralec zahteval prodajo, ker ni in ni dobil prave minutaže. Mladi Bryan se je usedel na letalo in njegove avanture pri Milanu je bilo konec, pravzaprav se ni niti ustrezno začela. Po tem odhodu v zadnjih trenutkih mercata je Galliani prišel na idejo Bonaventura in hitro poklical managerja Atalante Marina, ki je rekel igralcu naj se hitro dogovri z Milanom.  Talentirani Jack Bonaventura se je hitro odpravil do Gallianija in ob solzah podpisal pogodbo, ki ga veže z Milanom do junija 2019. Atalanta je v trenutku bila bogatejša za 5 milijonov €, dodatna 2 milijona € pa bosta lahko bila dosežena ob izpolnjenih bonusih.

Tako se je končal tudi letošnji poletni mercato, igre in špekulacije o prestopih se sedaj umikajo na stranski tir. Tokrat je ponovno veliko navijačev preklinjalo Gallianija, ki je delal po najboljših močeh, mogoče je bil to celo njegov najboljši mercato  v karieri, glede na to da je delal z 0 € proračuna. V zadnjih prestopnih rokih je resda delal sumljive prestope, toda če smo ga prej grajali si danes zasluži pohvale. Vprašati se je potrebno kaj se dogaja z lastniki in njihovimi financami. V pretekli bilanci Fininvesta je bilo zabeleženo okoli 430 milijonov € izgube, kar seveda otežuje  vlaganje družine Berlusconi v Milan. Milan verjetno res potrebuje 200 milijonov € letnega nakazila s strani lastnikov za takšno poslovanje na mercatu kot si ga mi navijači želimo. Tukaj moramo všteti seveda še plače igralcev, ki so se drugod po Evropi dvignile v višave. Samo Wayne Rooney zasluži pri Manchester Unitedu neverjetnih 18 milijonov € na 365 dni! Trenutno so takšne cifre v Italiji fikcija, tega si ne more nobeden privoščiti. Lahko je reči: »Silvio, pa saj imaš 9 milijard € premoženja! Izprsi se!«, toda zanima me kateri človek na tem planetu bi iz svojega žepa vrgel letno 200 milijonov € v črno luknjo. Takšnega junaka verjetno ni, saj bi v desetih letih izgubil kar 2 milijardi €. Če mislite da bi sami to storili v sekundi, pomislite še enkrat, kajti dvomimo da bi se vaš finančni svetovalec strinjal s to potezo. Realna slika v Italiji je takšna, da najboljši igralci odhajajo v Španijo, Anglijo, Nemčijo in P$G, kjer je ekonomija drugačna ali pa imajo na voljo druge privilegirane finančne rešitve (Barsa, Real, P$G).

Kader Milana verjetno še vedno zaostaja za Juventusom, Romo in Napolijem, zato bo moral Pippo Inzaghi še toliko bolj zavihati rokave. V prvem krogu smo videli pravo borbo igralcev in to pričakujemo celotno sezono. Prišli bodo porazi in morali bomo biti potrpežljivi. Predvsem pa bomo morali stati Milanu ob strani. S temi igralci ali brez njih, s to upravo ali brez nje in s tem trenerjem ali brez njega. Milan je Milan. Bili smo 7x evropski prvaki, bili smo 2x v Serie B in bili smo pred propadom. Milan je družina in prave družine nikoli ne zapustiš, predvsem pa ne takrat ko ji teče voda v grlo.

odhodiparazero

prestopiprihodiparazero

postavaparazero