Pol ure dobre igre premalo za zmago

APR 13 2015

avtor: Gennaro

Milan 1:1 Sampdoria; neumnost zadnje vrste nas je stala zmage in morda tudi igranja v Evropi

30. krog Serie A, sta na San Siru sklenila domači Milan in gostujoča Sampdoria. Relativno zanimiva tekma se je končala brez zmagovalca, z remijem pa so gotovo bolj zadovoljni gostje, ki so ohranili 7 točk prednosti pred Rossoneri in se trenutno nahajajo na šestem mestu, poziciji ki po vsej verjetnosti kot zadnja še pelje v Evropo. Varovanci Pippa Inzaghija tako tudi tokrat niso uspeli povezati treh zaporednih zmag v prvenstvu in se v tem trenutku nahajajo v nezavidljivem položaju, ko je govora o igranju Lige Europa v naslednji sezoni.

Na San Siru so prvi zapretili gostje, ko je v deseti minuti Eto˝o poizkušal s približno 30ih metrov, domači vratar pa je žogo brez večjih težav ujel. Domačini so odgovorili le štiri minute kasneje, ko je s strelom od daleč poizkušal tudi Van Ginkel, vratar Sampdorie pa je imel precej več dela od svojega kolega na drugi strani igrišča. Neugoden strel po tleh je Viviano uspel odbiti v kot. Odgovor gostov je sledil v 23. minuti, ko je s strelom s približno 25ih metrov, ponovno poizkušal Eto˝o, žoga pa je le za nekaj centimetrov zletela mimo leve vratnice domačih vrat.

Domačini so kmalu prevzeli pobudo, a si z izjemno nekaj ponesrečenih strelov od daleč, niso uspeli priigrati nevarnejše priložnosti, gostje pa so se disciplinirano branili in čakali na morebitne protinapade, ki pa jih v prvem polčasu ni bilo. Nekje sredi prvega polčasa, je bil sodnik celo primoran prekiniti tekmo. Manjši električni izpad je povzročil, da v Sloveniji (in tudi drugje po svetu), nekaj časa nismo imeli na voljo neposrednega prenosa, prav tako pa se je ugasnilo precej reflektorjev na San Siru. Po kratki prekinitvi so igralci nadaljevali z igranjem, navijači na Curvi Sud, pa so celotno situacijo izkoristili za zbadanje predsednika Berlusconija, češ naj plača račun za elektriko.

Po krajši prekinitvi so imeli domačini še naprej rahlo pobudo, iz katere pa si niso uspeli priigrati nič nevarnejšega. V 31. minuti, je po predložku Abateja, do strela z glavo sicer prišel Destro, a žoga ki je letela direktno po sredini vrat, ni predstavljala hujše nevarnosti za Viviana. Domačini so bili še najbližje zadetku v 44. minuti, ko je Ménez nase lepo navlekel tri branilce in žogo odložil Cerciju, ki je relativno osamljen, z roba kazenskega prostora, žogo poslal visoko čez gol. Občasni italijanski reprezentant je bil sicer precej aktiven v prvem delu, a večina preigravanj in strelov od daleč, se je končala bolj klavrno. Moštvi sta se tako na odmor odpravili brez zadetkov, Milan pa je bil tisti ki je morda pustil malce boljši vtis a zagotovo premalo za vodstvo.

V drugem delu so domačini zapretili že v 48. minuti, ko je Antonelli poslal predložek na tri metre, Viviano je žogo le odbil, a kaj ko tam ni bilo nobenega od domačih igralcev, da bi žogo z neposredne bližine pospravili v mrežo. Gostje so odgovorili že v 53. minuti, ko je Paletta za ceno rumenega kartona prekinil nevaren napad gostov, izvajalec prostega strela z roba kazenskega prostora, pa je bil Eder, ki je domačega vratarja prisilil v odlično obrambo, slednji je namreč žogo uspel odbiti v kot. Čeprav gostje, z izjemo strelov od daleč, niso nevarno pretili proti domačemu golu, pa so kljub temu v 58. minuti, po prvi pravi priložnosti uspeli zadeti.

Vse skupaj se je začelo na polovici Sampdorie, ko je Ménez nonšalantno (kar letos žal ni prvič) izgubil žogo in gostom omogočil hiter protinapad. Ko je že delovalo, da se bodo domačini uspeli ubraniti, pa je na sceno stopila na široko znana zbeganost v obrambi Rossonerov. Kamerunec Eto˝o je sicer res lepo zaposlil Soriana, ko je žogo poslal Mexesu skozi noge, a počasni posnetek razkriva, da je bila postavitev preostalih treh zadnjih mož, naravnost katastrofalna. V konici napada sta gol Milana ogrožala le Okaka in Soriano, v bližini katerih dveh so bili kar štirje domači igralci. Kljub pravi mali mojstrovini Eto˝oja pa je milo rečeno smešno videti, kako Okako pokriva Abate, desno od njega stoji Paletta (moralo bi biti ravno obratno), Antonelli, ki je edini pokrival Soriana pa je nerazumljivo stekel na igralca katerega je pokrival že De Jong in igralca Sampdorie pustil popolnoma samega na robu kazenskega prostora! Po odlični podaji Kamerunca, je imel Soriano ves čas tega sveta, da se je v miru obrnil in rutinirano žogo poslal v desni spodnji kot domačih vrat. Res nam ni jasno kaj trenerji počnejo na treningih z obrambnimi igralci, ker tolikšno število napak iz kroga v krog, je nerazumljivo tudi za kakšno ekipo v nižjem rangu, kaj šele za moštvo, ki nastopa v Serie A, eni najmočnejših lig na svetu.

Domači strateg ni dolgo čakal z reakcijo, saj je že v 62. minuti v igro poslal Susa, ki je vstopil namesto, v drugem delu popolnoma nevidnega, Cercija. Milan je kmalu začel vršiti pritisk proti gostujočim vratom, igralci Sampdorie pa so se večino časa brez večjih težav uspeli braniti. V 70. minuti, je za priložnost domačih poskrbel Ménez, ki je prodrl po levi strani in podal v sredino, tam pa je Palombo žogo uspel odbiti, preden bi do strela prišel Destro. V 71. minuti je Inzaghi opravil še drugo menjavo, ko je iz igre potegnil kapetana Abateja, namesto njega pa je vstopil De Sciglio, ki je podobno kot njegov predhodnik pustil dokaj bled vtis. Pritisk Milana se je stopnjeval, v 74. minuti pa je strel Mexesa z glavo, z gol linije uspel odbiti Duncan, ki pa je bil le nekaj sekund kasneje glavna tragična osebnost svojega moštva. Po novem kotu je s »polškaricami« poizkušal De Jong, žoga je sicer letela proti golu a bi po vsej verjetnosti končala v rokah Viviana, da temu ni bilo tako, pa je poskrbel ravno Duncan, ki je žogo v želji, da jo izbije, poslal v nebranjen del svojega gola. Milan je tako z obilo sreče uspel priti do izenačenja.

Štiri minute po izenačenju, je domači strateg opravil še zadnjo menjavo, ki pa ni bila načrtovana. Po srečanju z Mesbahom, se je Destro v močnih bolečinah zvijal na tleh, namesto njega pa je v igro vstopil Pazzini. Tekma se je v zadnjih desetih minutah povsem razživela. Domačini so veliko poizkušali predvsem prek Méneza in Susa, ki je poživil igro po vstopu, na drugi strani pa so gostje izkoriščali veliko praznega prostora, ki so ga puščali domači igralci. Priložnosti sicer ni bilo veliko. Točneje, bila je samo ena. In to kakšna! V 83. minuti, je Ménez podal do Susa, ki se je nahajal na približno 14ih metrih od gostujočih vrat, precej na desni strani. Mladi Španec si je žogo hitro namestil na levico in z izjemnim strelom ciljal daljši kot. Vratar Sampdorie je strel le nemočno opazoval, veselje Susa in njegovih soigralcev pa je preprečila vratnica! Kljub pritisku domačinov in kar petim minutam podaljška, pa je četa Siniše Mihajlovića vzdržala in se v Genovo vrača z veliko točko.

Milan je odigral solidno tekmo, predvsem odgovor ekipe po zaostanku pa si zasluži pohvalo. Kljub temu pa Pippo in njegovi varovanci ostajajo brez zmage, ki so jo potrebovali »kot sahara vode«. Niti ne toliko zaradi stanja na lestvici (čeprav se štiri točke zaostanka sliši veliko lepše kot pa sedem točk), kot zaradi psihe igralcev. Morebitna tretja zaporedna zmaga proti moštvu, ki se nahaja visoko na lestvici, bi bil jasen signal, da se igra Milana dviga, le en teden pred velikim milanskim derbijem pa bi zmaga proti Sampdoriji pomenila ogromno. Tako so se Ménez in druščina primorani zadovoljiti z remijem, morebiten neuspeh v naslednjem krogu, pa bi verjetno pokopal vse upe po igranju v Evropi v naslednji sezoni.

Konec tedna bo Milan na San Siru sicer gost, kar se zgodi le enkrat v sezoni, nasprotnik pa bo Inter, ki se letos ubada s še večjimi težavami kot mi. Zelo pogumne izjave Mancinija in njegovih varovancev vedno znova naletijo na visok zid, ko se odigra prvenstvena tekma ob koncu tedna, so pa modro-črni končno uspeli zmagati, ko so v zadnjem krogu z visokih 0:3 premagali Verono v gosteh. Inter se na lestvici nahaja za nami, resda pa nas loči le ena točka. Čeprav je žalostno videti kje se v tem trenutku nahajata tako Milan kot Inter, pa derbi ostaja derbi. In zmaga v derbiju bi pomenila vsaj nekakšen obliž na letošnjo klavrno sezono, morebiten poraz pa ogromno dozo soli na veliko rano, ki so jo z svojimi igrami v letošnji sezoni povzročili Pippo in druščina. Upamo da se tega zavedajo tudi igralci in da v nedeljo dočakamo zmago!

OCENE:

VIDEO (klik)