Bledi Milan do jalove točke

Inter 0:0 Milan; od velikega derbija ostalo le še ime

Veliki milanski derbi. Eden največjih praznikov v svetu nogometa. Dvoboj dveh moštev, ki imata skupaj deset evropskih naslovov, skoraj 40 Scudettov in še kopico drugih lovorik. Derbi v katerem so nastopali veliki nogometni zvezdniki svetovnega formata, od Meazze, po katerem se danes imenuje domovanje obeh moštev, prek Rivere, Mazzole, pa vse do Maldinija, Zanettija, Figa, Ronalda, Pirla, Sneijderja, Ibrahimovića,... Vsa ta velika imena in toliko fantastičnih derbijev! Včeraj je od vsega tega ostalo le še ime in navijači, ki kljub statusu obeh moštev, še vedno napolnijo hram nogometa v upanju, da bodo tokrat morda videli vsaj kanček tistih mojstrovin, ki so jih svoj čas prikazovali zgoraj omenjeni igralci. In vsakič se domov vračajo prevarani, tako eni kot drugi. Kar smo videli včeraj, je bilo vse, samo promocija nogometa ne. Seveda je tudi kakšen starejši derbi znal ostati v senci famozne italijanske taktike, ko se je vse podredilo rezultatu, a tisti igralci so imeli nogomet v malem prstu, včerajšnja predstava tako enih, kot drugih (predvsem pa Milana!), pa ni bila dostojna niti slovenskega večnega derbija, kaj šele enega največjih derbijev na svetu!

Tekmo so bolje odprli »domačini«, ki so od prve minute prevzeli posest žoge in večino časa preživeli na polovici nasprotnika. Milan na drugi strani, v začetnih minutah ni kazal absolutno nobene želje po napadanju, čeprav mu je nasproti stal verjetno daleč najslabši mestni tekmec v zadnjih nekaj desetletjih. Inter je prvič zapretil v 12. minuti, ko je Hernanes s skorajda 30ih metrov, poslal pravo bombo, z izjemno parado pa se je izkazal López. Milan je na drugi strani prvič do gola nasprotnika prišel šele v 18. minuti, ko je z roba kazenskega prostora poizkušal Suso. Njegov strel je bolj kot ne le ogrel dlani Handanovića, ki je žogo brez težav ujel. Španec je s podobnega položaja še enkrat poizkusil le dve minuti kasneje, tokratni strel pa je vratarju Interja povzročil precej več preglavic. Žogo je uspel le odbiti, Juan Jesus pa je nastalo situacijo dokončno razčistil.

V 25. minuti so domačini prišli do prostega strela iz nevarnega položaja, česar pa Hernanes ni izkoristil, saj je žogo poslal čez gol. Milan je štiri minute kasneje uspel zabiti, a je sodnik zadetek upravičeno razveljavil, saj se je eden od igralcev Milana nahajal v prepovedanem položaju. Druga polovica prvega dela, je bilo edino obdobje, ko je bil Milan boljši na igrišču. Kljub vsemu, pa je šlo bolj kot ne za jalovo premoč, saj si gostje niso uspeli priigrati niti ene nevarnejše priložnosti. Še najbližje so bili v 35. minuti, ko je Ménez s predložkom po tleh, na petih metrih iskal Abateja, a sta Handanović in Vidić nastalo situacijo brez večjih težav razčistila. To je bilo v prvem delu tudi vse. Izjemno bojazljiva igra enih in drugih, brez prave ideje in z več kot očitnim pomanjkanjem kvalitete.

V drugem delu smo pričakovali vsaj takšen nivo Inzaghijevih varovancev, kot so ga prikazovali v drugi polovici prvega dela, doživeli pa smo predstavo pod vsako kritiko. Že tako bledi Milan iz prvega dela, je v drugi polovici tekme povsem poniknil, ogromna mera sreče in tudi nekaj sodniške pomoči, pa sta bila edina razloga, da Milan derbija ni zapustil sklonjenih glav. Domačini so bili prvič blizu zadetka v 56. minuti, ko je Palacio po podaji Icardija prišel pred Diega Lópeza. Argentinec je vratarja že premagal, zadetek pa je preprečil Mexes, ki se je nahajal za hrbtom gostujočega vratarja. Mexesa je žoga ob posredovanju zadela tudi v roko, a sodnik upravičeno ni pokazal na najstrožjo kazen. Bi pa na belo točko moral pokazati sedem minut kasneje, ko je po podaji Palacia, do strela prišel Hernanes, čigar poizkus je z roko ustavil Antonelli. Sodnik je na veliko začudenje ostal nem, ostri (in roko na srce upravičeni) protesti domačih igralcev pa niso obrodili sadov.

Inter je še naprej pritiskal, v 68. minuti pa jih je le nekaj centimetrov ločilo od prvega zadetka na tekmi. Spet je bil podajalec Palacio, ki je na treh metrih iskal Icardija, slednji pa je bil za stotinko sekunde prepočasen, da bi žogo preusmeril v gol Milana. Interju se je pritisk obrestoval v 72. minuti, ko so končno uspeli zatresti mrežo, na srečo navijačev Milana, pa je sodnik pravilno dosodil prekršek Palacia v napadu. Argentinec je pri odkrivanju storil prekršek nad Antonellijem, Mexes pa si je lahko oddahnil, saj je ravno on žogo nesrečno poslal v lastno mrežo. Pred golom Milana je bilo vroče tudi v 78. minuti, ko nas je pogledala tudi fortuna, čeprav si slednje iskreno povedano nismo zaslužili. Po predložku iz kota, bi do udarca z glavo kmalu prišel Ranocchia, nastalo situacijo pa je razčistil Van Ginkel. Le dve minuti kasneje pa neverjetna obramba Lópeza! Po predložku iz kota, je vratar Milana žogo odbil na rob kazenskega prostora, kjer spet ni bilo nikogar od gostujočih igralcev. S približno desetih metrov, je žogo s pol strelom/pol podajo, na pet metrov poslal Juan Jesus, z neposredne bližine pa je Palacio le podstavil nogo in žogo preusmeril proti golu. A kaj ko se je na vratih nahajal izjemni López, ki je uspel tudi to ubraniti in svojo mrežo še naprej obdržati nedotaknjeno. Inter se ni ustavljal, v 81. minuti, pa je bil po strelu z roba kazenskega prostora, nevarno blizu D`Ambrosio.  

Milan v celem drugem polčasu ni uspel sestaviti niti ene nevarnejše akcije! Pomagale niso niti menjave, ki so bile, podobno kot igra, precej ponesrečene. Prva menjava je bila znova prisilne narave, saj Alex zaradi poškodbe ni mogel nadaljevati, v igro pa je vstopil Paletta. Žrtev prve načrtovane menjave pa je bil Suso, ki je bil v prvem delu še med najbolj razpoloženimi igralci. Namesto njega je v igro vstopil Destro, ki je odigral podobno bledo kot preostanek moštva. Deset minut pred koncem, je Pippo v želji po iskanju zadetka, opravil še tretjo menjavo, ko je že tako nekonkurenčno vezno linijo, dodatno oslabil. Na klop se je namreč preselil vezist Poli, namesto njega pa je v igro vstopil Cerci, ki podobno kot Destro ni prinesel nobenega napredka v igri. Milan je prvič v drugem delu zapretil šele v 85. minuti! Posojeni igralec Rome, je končno uspel zagraditi žogo, se obrniti proti golu nasprotnika in sprožiti s približno 20ih metrov, a kaj ko je bil strel tako zelo slab.

Zadnjo večjo priložnost so si domačini na drugi strani, priigrali v 90. minuti, ko je Icardi lepo sprejel žogo, si ob statičnem Paletti tudi pripravil strel, a je na srečo Rossonerov slabo zadel žogo. Zadnja priložnost (če temu lahko rečemo priložnost) pa je za čuda pripadla Milanu, ko je Cerci s predložkom na drugi vratnici našel De Jonga, Nizozemec pa je z atraktivnim poizkusom skušal odločiti derbi, podobno kot ga je odločil lani. Strel De Jonga je bil preslab in kot tak predstavljal lahko delo za Handanovića. Moštvi sta se tako še drugič v tej sezoni razšli brez zmagovalca, zagotovo pa so bili domačini tisti, ki so bili glede na videno, s točko bolj nezadovoljni, kot zadovoljni.

Priča smo bili enemu slabših derbijev v zadnjih nekaj letih. Število začetniških napak tako enih, kot drugih je enostavno nedopustno na takem nivoju nogometa. Povrh vsega, pa smo bili navijači Milana še dodatno razočarani, zaradi katastrofalne igre naših varovancev. Moštvo, ki je več želje kazalo na prijateljski tekmi proti Real Madridu v Dubaju, kot pa na enem največjih derbijev na svetu (pa četudi je v zadnjih letih nekoliko zbledel sijaj). Letošnji Inter, ki (podobno kot Milan sicer), letos prejema ogromno zadetkov, Rossoneri pa brez ene prave priložnosti v drugem polčasu! Vsekakor predstava pod vsako kritiko in slabi obeti pred zaključkom sezone. Mesto, ki vodi v Ligo Europa se, zahvaljujoč spodrsljaju Fiorentine, Rossonerom resda beži ulovljivih šest točk, a ob takšni igri in ob dejstvu, da Milan čaka dvoboj tako z Romo, kot Napolijem, je v tem trenutku bolj realen zaključek sezone v drugi polovici lestvice, kot pa na prvih šestih mestih. Žalostno a resnično.

OCENE:

VIDEO (klik)