Antinogomet v Vidmu

APR 26 2015

avtor: Gennaro

Udinese 2:1 Milan; katastrofalno slab Milan do devetega prvenstvenega poraza

Udinese je slast zmage zadnjič okusil v začetku meseca marca, ko so v Vidmu premagali Torino. Od takrat pa vse do včeraj, so zebre odigrale 7 tekem (6 prvenstvenih in 1 prijateljska), v vsem tem času pa niso uspeli zmagati. Na njihovo srečo, pa so včeraj igrali proti sramotno slabemu Milanu, ga popolnoma nadigrali in zasluženo slavili, Rossoneri pa so po novih 90ih minutah, svoje navijače še enkrat več letos razočarali in jih prislili, da se sprašujejo, za kaj za vraga so zapravili dve ure svojega življenja.

Domačini so bili tisti, ki so bili boljši od samega začetka tekme, legenda domače ekipe, Toto Di Natale, pa je zapretil že v prvi minuti, ko je s strelom z roba kazenskega prostora, gostujočega vratarja prisilil v odlično obrambo. Sledil je verjetno eden najslabših polčasev, ki so bili odigrani v tem vikendu, čeprav je govora o eni najmočnejših lig na svetu. Milan je imel posest žoge, s katero pa ni vedel kaj naj počne, na drugi strani pa je Udinese proti vratom gostov poslal malo morje strelov, ki pa so bili vsi po vrsti povsem nenevarni. Po strelu Di Nataleja, smo na naslednjo priložnost čakali vse do 44. minute, ko je Guilherme poizkusil s skorajda iste pozicije kot Di Natale v prvi minuti. Žoga je tokrat celo zatresla mrežo, a je šlo za zunanji del, saj je domači igralec za kak slab decimeter zgrešil cilj. V sodnikovem podaljšku prvega polčasa, je Milan celo uspel sestaviti prvo akcijo na tekmi! Še več, po tej akciji, se je zatresla mreža domačega gola, a kaj ko je Antonelli pri sprejemu žoge (slednjo je s predložkom v kazenski prostor poslal Suso) igral z roko in tako zapravil edino priložnost v prvem polčasu. Moštvi sta se na na odmor odpravili brez zadetkov, kar je edina logična posledica tako slabe igre enih in drugih.

Drugi polčas ni prinesel nobenega napredka. Še naprej smo gledali pravo uspavanko in mučenje žoge s strani dveh močno limitiranih ekip. Kljub temu pa so bili domačini tisti, ki so kazali vsaj neko željo in zahvaljujoč temu, so v 58. minuti po prvi pravi priložnosti v drugem delu, prišli do zasluženega vodstva. Kako so zadeli? Po udarcu iz kota seveda! Žoga je bila namenjena na prvo vratnico, končala pa je pri Pinziju, ki se je popolnoma sam, nahajal na približno desetih metrih. Domači igralec je imel ogromno časa, da žogo ustavi, si jo pripravi na močnejšo nogo in jo brez večjih težav pošlje za hrbet nemočnega Diega Lópeza. Zasluženo vodstvo Udineseja in še ena izmed mnogih akcij, ki nazorno kažejo, kako nediscipliniran je letos Milan pri branjenju lastnega gola.

Gostujoči strateg je pet minut po prejetem zadetku, opravil drugo menjavo (prva je bila znova prisilne narave, ko je pred začetkom drugega dela, namesto Palette, v igro vstopil Rami) v želji po boljši igri njegovega moštva. V igro je namesto Susa vstopil Cerci, ki pa podobno kot Španec, ni pokazal ničesar in se je od prve minute, ko je vstopil, vklopil v sivo povprečje preostanka ekipe. Deset minut kasneje je Pippo opravil še tretjo menjavo, ko je namesto Bonaventure, v igro vstopil Destro. Milan je torej krenil z dvema napadalcema, a kaj ko so le nekaj sekund po opravljeni menjavi prejeli še drugi zadetek na tekmi! Domačini so brez večjih težav kombinirali skozi sredino igrišča, žoga pa je prišla do Di Nataleja, ki je sprožil z roba kazenskega prostora. Vratar López je žogo uspel odbiti povsem na levo stran, tam pa se je popolnoma sam nahajal Guliherme, ki je žogo poslal nazaj pred gol, na petih metrih pa je bil od Ramija hitrejši Badu, ki je z drugim zadetkom v mreži Milana dokončno odločil zmagovalca.

Glede na dotedanji potek srečanja je bilo iluzorno pričakovati, da bi se Milan lahko vrnil in si skušal priigrati vsaj točko. Vse do 88. minute smo gledali pravo uspavanko, domačine ki so se brez večjih težav branili in čakali konec tekme, na drugi strani pa goste brez prave ideje, brez želje, brez praktično vsega, kar naj bi moštvo, kot je AC Milan, moralo krasiti. Kljub temu, so varovanci Pippa Inzaghija v 88. minuti uspeli zabiti, ko je bil po predložku Cercija, najvišji v skoku Pazzini. Glede na stanje na lestvici, bi bila osvojena točka za Milan enaka porazu, s tem pa so se očitno strinjali tudi igralci, ki v zadnjih minutah tekme niso pokazali nobene ekstremne želje po iskanju izenačenja. Vse do zadnjega sodniškega žvižga, so bili domačini tisti, ki so večino časa držali žogo v nogah in se na koncu tudi veselili zaslužene zmage.

Trener Milana je šele po porazu proti Udineseju, prvič jasno in glasno povedal to, kar je nam navijačem jasno že kar nekaj mesecev. Inzaghi je bil začuda šele po včerajšnji tekmi prvič razočaran nad pristopom igralcev, navijači pa na pomanjkanje želje opozarjamo že skorajda od novega leta. Mediji prav tako poročajo o domnevnem sporu na avtobusu, ko je Inzaghi igralcem dejal, da si ne zaslužijo dresa kluba kot je Milan, nazaj pa je dobil odgovor, da si tudi on ne zasluži biti trener. Vsekakor »idilična« atmosfera, ki jasno kaže kakšno avtoriteto ima Inzaghi nad igralci in kakšna je harmonija v ekipi sami. Moštvo naj bi bilo vse do naslednje tekme, ki bo tokrat že v sredo, v kazenski karanteni v Milanellu, če bo slednja prinesla kaj dobrega pa bomo videli že čez tri dni.

Milan za Evropo kljub novemu neuspehu, še naprej zaostaja »le« za 6 točk a glede na stanje v ekipi je več možnosti, da Milan v zadnjih šestih krogih sploh ne osvoji šestih točk, kot pa da ujame zaostanek za Fiorentino, ki v zadnjih krogih v Serie A ne blesti in več kot očitno plačuje davek za zahtevno igranje v končnici Lige Europa. Po blamaži iz kroga v krog, vsi lahko samo upamo, da končno pride novi lastnik in da se stvari premaknejo na bolje, kajti še ena sezona, kot je letošnja, se enostavno ne sme ponoviti.

OCENE:

VIDEO (klik)