Reportaža Milan : Juventus (9.4.2016)

APR 10 2016

avtor: Gennaro

Bili smo na derbiju med Milanom in Juventusom. Preberite se vtise našega nagrajenca, ki se je tekme na San Siru udeležil prvič!

Tokrat je reportažo o našem izletu v Milano spisal zmagovalec nagradne igre na Facebooku, ki je zadel brezplačni ogled tekme. Sandi Stjepanović je bil eden od treh nagrajencev nagradne igre, ki smo jo organizirali na naši Facebook strani. En brezplačni aranžma smo podelili med člani Kluba navijačev, srečni nagrajenec pa je bil Milan Kovač, tretji aranžma v vrednosti 67€ pa smo podelili enemu izmed potnikov na avtobusu. V spodnjih vrsticah si preberite vtise našega FB nagrajenca, ki je imel kar nekaj "prvič" faktorjev: prvič je videl San Siro v živo, prvič si je ogledal tekmo Milana na domačem igrišču in sploh prvič je sodeloval z našim Klubom navijačev. Slike, ki se nahajajo v reportaži so prav tako delo našega nagrajenca. Preberite si njegove vtise o našem skupnem popotovanju v Milano:

Derbi med Milanom in Juventusom, eden največjih derbijev ne le v Italiji, temveč tudi v Evropi je na žalost prejšnjo nedeljo, 03.04.2016, obeležila smrt legendarnega in vplivnega nogometaša Cesara Maldinija. Človek, ki ima velike direktne in indirektne zasluge, da smo Milan pol stoletja spremljali na najvišjem svetovnem nogometnem nivoju. Čeprav smo vsi upali, da se bo trenutna ekipa Milana od tako velikega človeka poslovila na najlepši možen način, se tekma ni razpletla po naših pričakovanjih.

06:45: Prihod na postajo na Rudnik pri Leclercu v deževno, zaspano in nasploh turobno sobotno jutro, a vendarle s pridihom nervoze. Kako ne, čez več kot 12 ur nas je čakala pomembna tekma, katere zmaga bi navijačem in ekipi dala nekaj upanja, da se borimo za peto mesto, ki nas pelje v Evropo. Ne ravno v Ligo Prvakov, temveč v Ligo Evropa. Ja, daleč so dnevi, ko smo stiskali pesti za zmago nad ostalimi evropskimi velikani.

7:00: Avtobus po krajšem čakanju pripelje skoraj do minute natančno. Hitro se čakajoči vkrcamo in pot nadaljujemo do postanka na Ravbarkomandi, kjer smo pobrali enega kamerada in še nekaj njih v Ajdovščini in Vrtojbi. Zame je bilo to prvo sodelovanje z ekipo AC Milan Fan Club Slovenija, zato nisem bil prepričan, kako bo potekala 7-urna vožnja do Milana. Kakršnekoli skrbi, ki sem jih imel, so bile odveč. Organizacija je bila vrhunska kot tudi družba na avtobusu, ki je bila raznolika in dovolj zanimiva, da sem si z nekaterimi krajšal čas z raznimi pogovori.  Kot da to ni bilo dovolj, so za nas poskrbeli s prigrizki in pijačo, za rešitev problemov dehidracije. Hvala za vino, bilo je super! Pot je minila brez kakršnihkoli težav z večimi postanki, iz očitnih razlogov, a je kljub temu šlo teh 7 ur precej hitro.


Mogočni San Siro

14:00: Kmalu po prihodu v mesto Milano, nas je Anej seznanil z »mogočnostjo«, ki se je kazala pred nami. Za nekatere je bil to že običajen prizor, za nekatere od nas pa novost. »Mogočnost«, po imenu San Siro. Že od daleč je deloval kot spomenik nečemu pomembnemu in nečemu velikemu. Ko smo parkirali, pa je ta občutek zbledel, ker najprej človek mora sploh dojeti pred čem stoji in ali je to sploh resnično. Stal sem približno 500 m od San Sira, pa se je zdelo kot da imam problem dojemati samo veličino tega. Karkoli sem do zdaj videl, zbledi v primerjavi s stadionom. Po krajšem občudovanju smo skupaj odšli do novo zgrajenega metroja v tem delu mesta, kjer se je ekipa obeh avtobusov ločila. Nekateri so šli občudovati lovorike in zgodovino kluba, ostali pa sprehajati po mestnem jedru. Časa je bilo na pretek, tako da smo v nekaj urah uspeli prehoditi nekaj ulic po centru in se vsakič čudili masi ljudi na Piazza del Duomo.

Po silnih prehojenih kilometrih in kratkem dolgočasenju na klopi, sva se s kolegom odločila, da se obrneva na metro in nadaljujeva pot proti avtobusu pred stadionom, da si nabereva malo moči in rehidrirava, tokrat s pomočjo brezalkoholnih pijač. Nekaj cigaret kasneje in par zbadljivk v smeri Aneja, je bil čas da se odpravimo proti stadionu. Če je stadion deloval silno 500m stran, je bil na vhod vanj nedojemljiv. Zaradi precejšnje vrste, sem ga lahko od zunaj občudoval dobre pol ure, a nič ne dé, čas je zaradi vznemirjenja minil hitro.

19:30: Po vstopu na stadion in krajšem iskanju svojega sedeža (najprej sem zasedel napačnega, kar sem ugotovil po gesturah Italijana, ki se je pritoževal nad mojo ignoranco), se je občudovanje nadaljevalo. Še vedno ne morem doumeti, da je stadion sprejel preko 80.000 ljudi, kar je nekako tretjina Ljubljane. Tretjina Ljubljane na enem mestu. Še na lokalnih volitvah se jih toliko ne spravi iz bivališč!


Nabito polna Curva Sud

Kot že omenjeno, tekma je potekala v znamenju nedavno preminulega Cesareja Maldinija, očeta Paola Maldinija. Temu primerna je bila tudi koreografija njemu v spomin. Zahvaljujoč odlični poziciji sedeža, sem tudi sam bil del te koreografije. Posebna čast, za nekoga, ki prvič prisostvuje tekmi AC Milana. Poleg koreografije smo na zaslonih imeli tudi moč spremljati kratek opis kariere in nekaj posnetkov te legende.

Če sodim rezultat, bi moral s tekme oditi razočaran in jezen nad neizkoriščenimi priložnostmi. Na nek način, se je to tudi zgodilo, a prevladalo je navdušenje nad samo izkušnjo. Nad navijanjem navijačev in, seveda, same Curve Sud. Nad poklonom Cesareju s koreografijo in nasploh prijateljskemu vzdušju navijačev, ki so me obkrožali. Vsekakor pa ne smem pozabiti na vrhunsko organizacijo Kluba navijačev. Pričakoval ne veliko, dobil pa nazaj ogromno. Najbolj me je navdušil prijateljski sprejem, kljub temu, da smo se srečali prvič in sama nadaljnja komunikacija. Prepričali so me, da bomo v prihodnosti vsekakor skupaj sodelovali in ta pot v Milano ter na San Siro ni prva in zagotovo ne zadnja.


Sandi Stjepanović


San Siro slabi dve uri pred tekmo

Ogrevanje ekip


Spodnji del koreografije na Curvi: "ODSOTNI PRISOTNI"


San Siro nekaj minut pred začetkom tekme

Sandiju se zahvaljujemo, da si je vzel čas, da soboto preživi z nami in si nato dan kasneje še vzame nekaj časa za pisanje odlične reportaže. Upamo, da je to šele začetek našega sodelovanja. Ob tej priložnosti pa se zahvaljujemo tudi ženi Jožeta Ratnika, ki nas je še enkrat več razveselila z odličnimi prigrizki (katere je v svoji reportaži omenil tudi avtor tega prispevka) in poskrbela, da na poti do San Sira nismo ostali lačni. Malce večji problem je bila pot domov; slastno pecivo in palčke, ki smo ga bili deležni v ogromni količini, smo namreč pojedli že na poti do Milana, tako da za nazaj ni ostalo nič. Velika HVALA še enkrat!

Kot ste lahko prebrali, se je imel Sandi z nami odlično, kljub ne tako odličnemu rezultatu na velikem derbiju. Ljubezen do Milana je vsekakor glavni razlog, da mi kot Klub navijačev sploh organiziramo oglede tekem in vi kot zvesti navijači, sploh namenjate svoj dragoceni prosti čas za izlet do Milana. Vsekakor pa turobno stanje, ki zadnjih nekaj let vlada okrog nam ljubega kluba, ni razlog, da naša popotovanja ne bi bila polna smeha, zabave in dobre volje. Zato Vas ob tej priložnosti pozivamo, da si skupaj z nami ogledate veliki zaključek letošnje sezone; po vrsti uspešnih ogledov tekem v Milanu, Vas Klub navijačev AC Milan Slovenija, tokrat pelje v Rim! Konec maja se bodo Rossoneri v velikem finalu italijanskega pokala znova udarili z Juventusom, kjer bo idealna priložnost, da vse včeraj zapravljene priložnosti, takrat pristanejo v golu Stare Dame. Bodite tudi VI del velikega spektakla v večnem mestu in preživite z nami nepozaben vikend, kjer bomo držali pesti, da Milan po letu 2011 končno spet osvoji lovoriko. Na spodnjem linku, si lahko ogledate ponudbo in oddate prijavo za obisk finala. Takšne priložnosti ne smete zamuditi!

MILAN:JUVENTUS, 21.5.2016, finale Coppa Italia, Rim