Nepotreben kiks v Toskani

Empoli 2:2 Milan; Rossoneri niso uspeli nadgraditi uspeha proti Fiorentini.

Rossoneri so v Toskano (pokrajina kjer leži mesto Empoli), odšli z dobro popotnico po malce nepričakovani a povsem zasluženi zmagi nad Fiorentino. Kljub pomembni zmagi nad Vijoličastimi, pa varovance Siniše Mihajlovića ni čakalo lahko delo, saj Empoli letos igra odlično in se dobro drži v zgornji polovici lestvice, odhod trenerja Sarrija (slednji v letošnji sezoni vodi Napoli), ki je s seboj odpeljal »prvo violino« v lanski sezoni, Valdifiorija, pa se Azzurom prav nič ne pozna v letošnji sezoni. Navijači Milana smo predvsem želeli videti nekaj kar letos še nismo videli. Da bi ekipa po tem, ko prijetno preseneti in pokaže nekaj dobre igre, končno naredila še tisti dodatni korak in zmagala na tekmi, ki bi jo na papirju morala dobiti. Žal smo bili spet razočarani. Rossoneri so dvakrat povedli, imeli tudi nekaj solidnih polpriložnosti a splošni vtis je bil vse prej kot pozitiven, domača ekipa pa si je na koncu zasluženo izborila točko.

Gostje so podobno kot proti Fiorentini, tudi tokrat sanjsko odprli tekmo. Napako v vezni liniji domače ekipe je izkoristil Antonelli, ki je z odlično globinsko podajo zaposlil Bacco. »Ribič« iz Kolumbije se je zapodil proti domačim vratom in brez težav rutinirano matiral nemočnega Skorupskega za zgodnje vodstvo Milana in deseti zadetek Pume v letošnjem prvenstvu, ki iz tekme v tekmo dokazuje, da je po dolgem času prva prava okrepitev v vrstah Milana. Po zgodnjem vodstvu so gostje pobudo prepustili Empoliju, podobno kot so to storili proti Fiorentini, a tokrat vodstvo ni trajalo dolgo, saj so domačini izenačili po manj kot pol ure igre.

Najprej je Maccarone v 30. minuti bentil nad sodniki, ki so mu upravičeno razveljavili zadetek dosežen iz prepovedanega položaja, le dve minuti kasneje pa je Zielinski izkoristil odlično podajo Saponare (slednji je bil zelo motiviran proti bivšim soigralcem). S strelom po tleh je žogo poslal med nogami Donnarumme, ki je nespametno stekel iz vrat v želji, da oteži delo vezistu Empolija, a počasni posnetek razkriva, da bi imel mladi vratar verjetno več priložnosti za obrambo, če bi ostal na golu. Vsekakor je lahko biti general po bitki, prav tako pa je nehvaležno kriviti mladega vratarja, ki je do sedaj pokazal izjemne kvalitete, tovrstni vzponi in padci pa so nekaj povsem normalnega za vratarja pri rosnih 16ih.

Varovance Siniše Mihajlovića je prejeti zadetek predramil, saj so po izenačenju pokazali več želje po napadanju in zadrževanju žoge v svoji posesti. Kljub večji angažiranosti v zadnji tretjini prvega polčasa, pa si resnejših priložnosti niso uspeli priigrati, tako kot na drugi strani to ni uspevalo niti domačim igralcem. Moštvi sta se tako na odmor odpravili vsako s po enim zadetkom v lastni mreži. Rezultat, ki je bil realen pokazatelj glede na videno v prvi polovici tekme. Statistika prvega dela razkriva precejšnjo premoč domače ekipe v posesti žoge in pa skorajda identično število strelov bodisi v okvir gola, bodisi mimo gola.

Alex se po odmoru ni več vračal na igrišče, saj ga je zaradi bolečine v kolenu na igrišču nadomestil Zapata. Brazilski veteran v zadnjih tekmah kaže precej večjo zanesljivost, trener Mihajlović pa si ga zagotovo želi na mestnem derbiju, ki bo odigran že naslednji vikend. Če je Milan v prvem delu potreboval 8 minut za zadetek, se je ta čas na začetku drugega dela več kot prepolovil. Tekla je šele tretja minuta nadaljevanja, Milan pa je bil znova v vodstvu! Po kombiniranju Bacce in Nianga je žoga prišla do domačega branilca, ki je žogo želel izbiti iz nevarnega območja. Na srečo Milana je nastreljal Nianga, od katerega se je žoga odbila do Bonaventure, ki se je povsem nepričakovano znašel sam pred domačim vratarjem. Letos odlični italijanski vezist je ponujeno priložnost brez težav materializiral v zadetek za drugo vodstvo svojega moštva, Niangu pa definitivno pripada nagrada za najbolj »noro« asistenco kroga.

Če so Montolivo in druščina vodstvo v prvem delu uspeli zadržati zgolj 25 minut, so bili v drugem polčasu se slabši, saj je vodstvo Milana trajalo vsega 13 minut. Po daljši akciji domače ekipe, se je z žogo na robu kazenskega povsem sam znašel Pucciarelli, ki je ciljal dolgi kot gostujočih vrat. Donnarumma je žogo uspel le odbiti, najbližji žogi pa je bil veteran Maccarone, ki je iz neposredne bližine žogo brez težav pospravil v prazno mrežo. Zelo slaba reakcija obrambe, ki je kar dvakrat dopustila preveč svobode domačima napadalcema, kar sta slednja tudi kaznovala.

Za razliko od prvega polčasa, je tokrat reakcija gostujoče ekipe izostala. Ko je Empoli prvič izenačil, so gostje odgovorili z agresivnejšo in napadalnejšo igro, drugo izenačenje pa je domači ekipi dalo dodaten zagon. Azzuri so bili namreč tisti, ki so bili bližje tretjemu zadetku. V 68. minuti je v igro namesto Nianga vstopil Balotelli, ki pa je bil povsem odsoten in na noben način ni pripomogel k boljši igri svojega moštva. V samem zaključku tekme se je znašel v izjemni priložnosti, ko je sodnik sicer neupravičeno dosodil prepovedan položaj, kar pa je bilo za Maria morda še bolje, saj je zapravil res izjemno priložnost.

V samem zaključku tekme je Mihajlović v igro poslal še Boatenga, ki je vstopil namesto Honde, a bivši reprezentant Gane ni imel dovolj časa, da bi resneje poživil igro svojega moštva. Glede na prikazano skozi celotno tekmo in predvsem v drugem polčasu, si Milan iskreno povedano ni zaslužil zmage, kar pa ne spremeni dejstva, da so sodniki slabo opravili svoje delo. Neobstoječ prepovedan položaj Balotellija smo že omenili, ob tem pa smo videli še dve sporni situaciji, ko bi glavni sodnik lahko pokazal na belo točko in gostom dosodil kar dve enajstmetrovki. Kakorkoli že, splošni vtis po koncu tekme je, da je bila delitev točk še najbolj realna, smo pa bili navijači Milana še enkrat več razočarani.

Po več kot solidnih predstavah proti Romi in Fiorentini, bi bil naslednji logičen korak naprej, zmaga proti Empoliju. Moštvo iz Toskane je resda neugodno, sploh na domačem igrišču, a če želimo gledati Milan na mestih kamor spada, bo takšne tekme potrebno začeti zmagovati. Nova priborjena točka Milan ohranja na šestem mestu, le dve točki za Romo (ki je izgubila proti Juventusu) in 8 točk za Interjem ter Fiorentino. Jasno je torej, da prihajajoči milanski derbi lahko veliko prinese ali pa odnese. Z morebitno zmago bi se mestnemu tekmecu približali na ulovljivih 5 točk minusa, hkrati pa bi verjetno tudi končali Interjeve sanje o Scudettu v letošnji sezoni. Ob tem bi se Milan z zmago v derbiju končno vključil v borbo za mesta ki vodijo v Evropo, morda pa celo v tako želeno Ligo Prvakov. Za takšne zaključke je zagotovo še prezgodaj, a zmaga na derbiju bo več kot dobrodošla. Upajmo da fantje ponovijo dobro predstavo, ki so jo prikazali predvsem proti Fiorentini in (tudi s pomočjo slovenskih navijačev, ki nas bo v Milanu kar za dva avtobusa!) osvojijo prepotrebne tri točke!

OCENE:

VIDEO (klik)