Reportaža: Milan - Fiorentina (19.2.2017)

FEB 22 2017

avtor: Klub navijačev

Naš nagrajenec Andraž Polutnik nam je slikovito opisal dogajanje na poti in stadionu.

Znova in že drugič v letošnjem koledarskem letu smo se s Klubom navijačev AC Milan Slovenija odpravili na San Siro. Tokrat je bila na vrsti Fiorentina, ki pa ni tako zveneče ime, ampak vseeno se nas je zbralo zadostno, sicer minimalno število, da smo na tekmo lahko odšli vsi skupaj z avtobusom. Andraž Polutnik, ki smo ga za nagrado peljali v Milano na tekmo, je strnil svoje misli tega lepega dne, ki se je končal z zelo pomembno zmago Milana.

Nedelja zjutraj, 19. februarja, ko je mestni vrvež še globoko plaval v spancu in je sonce ravno počasi lezlo izza ljubljanskih trgovskih centrov, smo se tisti najbolj zagreti navijači AC Milana že zbirali na Rudniku. Prihod avtobusa, topli stiski rok in pozdravi so bili še zadnje dejanje pred vkrcanjem in ob 7 uri smo že drveli proti Milanu. Za začetek nam je Anej namenil nekaj uvodnih besed, malo smo poklepetali, se spoznali in kaj kmalu za tem še malce predremali. Prvi postanek pred mejo, nato pa se je avtobus  razživel, začele so se prve globoke teme, kar nam je precej izsušilo usta, zato jih je bilo kaj hitro potrebno znova navlažiti. Za to je poskrbel Klub navijačev, in nam ponudil degustacijo vipavskega vina Zelen(bilo je odlično).

 

Po polovici poti je na avtobusu vladal pravi živ žav, smeh je bila vodilna nota vsakega pogovora. Z vseh strani so švigale razne zgodbice in anekdote, ki so poživile samo vožnjo, ki je nikakor ni hotelo biti konec. Le-to pa smo še popestrili z minutam za napoved točnega rezultata. ''Lonček napovedi'' je krožil okoli in na koncu smo ugotovili, da smo si zelo enotni, jasno vsi verjamemo v zmago Milana. Dolga vožnja je povzročila nekaj utrujenosti, ki pa se je hitro razblinila, ko smo zavili na zadnji odcep na avtocesti – San Siro. To je dalo jasen znak, da bomo nekje za prvim ovinkom zagledali mogočno ter čudovito zgradbo. Prvič ga je bilo lepo videti, zato sem pričakoval, da drugič pač takšnega vzhičenja ne bo, pa sem se uštel. Oči so znova zasijale, srce je poskočilo, očitno je tako vedno, ko pravi navijač zagleda domovanje naših rdeče-črnih nogometašev.

Voznika previdno parkirata in si lahko po 8 urah privoščita zaslužen počitek, kar pa ne velja za nas. Takoj sestopimo in že ''škljocamo'' prekrasni San Siro. Seveda sledi še skupinsko fotografiranje, da pokažemo vsem tistim, ki jih ni zraven, da jim je še kako lahko žal. Pot nadaljujemo v dveh skupinah. Prvi, že navajeni milanskega prometa se odločijo za samostojno pot, jaz se raje držim Aneja, seveda si želim, da bi ob 20.45 bil na stadionu, in ne izgubljeno lutal po Milanu. Hitro skočimo na metro in se zapeljemo do Portella. Le nekaj korakov smo oddaljeni od milanske Case. Zame je to prvi ogled muzeja in že sem presenečen nad moderno zgradbo. V muzeju pa spet zaigra srce, na plano so privreli vsi lepi spomini zgodovine kluba, vse osvojene lovorike in preznojene drese zvezd nekdanjega Milana. Jasno je, da je največji vtis name pustila soba z lovorikami, še posebej tistih 7 srebrnih pokalov, ki predstavljajo bogato evropsko zgodovino. Lepo je videti te stvari in si hkrati želimo, da se bo čimprej pridružil še osmi član, zato smo tudi tukaj, da spodbujamo igralce in ekipo tudi v teh manj lepih časih. Po končanem ogledu se po stopnicah povzpnemo v Milan Store. Visoke cene ne dopuščajo ravno velikih nakupov, pa vendar, vsak si nekaj vzame za spomin, nisi ravno vsak dan v Milanu.

Na tem mestu pa se tudi naša skupina razdrobi. Mi sedaj že vešči milanskega podzemnega prometa odhitimo v center. ''Prossima fermata Duomo'' hop to je naša postaja. Hitro na kratki ogled mesta, Duomo di Milano vedno vzame sapo, sam trg pa nabito poln, verjetno za Milančane pač običajen dan. Ker so naši trebuščki že prazni, se na hitro okrepčamo. Ob 16.30 sledi povratek pred stadion. Nekateri vidno izčrpani od pohajkovanja po večmilijonskem mestu si najdemo mesto na toplem avtobusu in izkoristimo še zadnjo urico za počitek. Tega kmalu prekine Anej, ki nam je prišel razdeliti karte. In to je jasen znak za start na stadion. Malo še pogledamo po stojnicah, saj se vedno najde kaj novega. Trenutek nepozornosti v gneči pred stadionom me doleti, da kar naenkrat ostanem sam. Najprej se trudim z iskanjem, telefon odpove, obupam in se odpravim na Ingreso 14. No tam pa znova ugledam svoje rojake in skupaj zakorakamo na stadion. Prekrasen pogled na vhodu na tribune, sveta trava že pričakuje igralce, mi pa si medtem poiščemo svoje sedeže. Zadnja ura mine kot bi trenil, aplavzi, žvižgi, glasno navijanje in spet aplavzi…

Napoved igralcev, vijoličasti seveda osovraženi, rdeče-črni pa od prvega do zadnjega podprti z glasnim kričanjem njihovih priimkov. Na hitro pomislim na Gigioneja, ki pri 17 letih prenaša tak pritisk, še jaz sem nervozen pa sem daleč stran na tribuni. Pogled na desno mi naslika Curvo Sud, vse v rdečih in črnih barvah, delujemo kot ena velika družina. Z bučnim navijanjem pospremimo ekipo v prve minute, te minijo kot bi trenil. V 16. minuti pa huronsko navdušenje, po odlični podaji Sose v kazenski prostor nas je razveselil Kuco s svojim nebeškim skokom in še bolj preciznim strelom z glavo. Semafor kaže 1:0, mi pa rajamo in se veselimo kot mali otroci. No veselje ni dolgo trajalo, prekinil ga je Kalinić, ki je sicer zabil iz prepovedanega položaja, nam pa ni preostalo nič drugega kot, da malce ''popljuvamo'' sodnika Valerija. Italjani te zadeve enostavno obvladajo, njihove kletvice prinesejo popolno drugo dimenzijo kritik na nastalo situacijo. Hitro se stvari obrnejo Milančani znova malce bolj pritiskajo in prevzamejo iniciativo na igrišču. Nekaj priložnosti na eni in na drugi strani, vse ostane zgolj pri glasnih izdihljajih navijačev. V 31. minuti pa šok, za tisto kupico gledalcev iz Firenc seveda. V glavni vlogah pa znova Sosa, ki je uspešno prestregel žogo in Deulofeu, ki je s prefinjenim strelom pustil nemočnega Tatarusanuja na vratih. Delirij, ekstaza med navijači Milana, tako glasno petje kot, da bi stadion bil polen do zadnjega kotička, glasno je odmevalo ALE .. ALE .. ALE MILAN ALE. Malce pred koncem je za zvišanje rezultata skoraj poskrbel Pašalić, a nam je veselje preprečila vratnica.

Drugi polčas ni postregel veliko, zaspana igra, omembe vredna je le priložnost domačega kapetana Abateja, ki je nastreljal Tatarusanuja in v defenzivni vlogi odlično izbijanje globoko v sredini igrišča domače zvezde Gigia Donnarumme. Proti koncu je postajalo vse hladneje in nekatere nas je že precej zazeblo, zato je navidezni offside Bacce kar dodobra razgrel vse premražene navijače, ki smo si znova lahko privoščili Valerija in njegovo družbo ob igrišču. Vse skupaj se je zaključilo z dodatkom 5 minut, ki jih v večini nihče ni ravno razumel, kje se je nabralo toliko izgubljenega časa. Vse skupaj pa je minilo brez dodatnih zapletov in slavje se je lahko začelo.

Po zadnjem aplavzu namenjen igralcem ob pozdravu, sta se zelenica in tribune hitro spraznili. Hitro smo odšli proti avtobusu, da ne bi slučajno ostali v Lombardiji (kakšen dan bi bilo še prav zanimivo). Na poti domov smo vsi žareli od zadovoljstva, malce smo pokomentirali in si priznali, da je bila zmaga še kako nujno potrebna. Dodatno pa so se razveselili še vsi tisti, ki so pravilno napovedali rezultat in tako odnesli mini nagradice.

Po nekaj kilometrih, je večina podlegla utrujenosti, tudi sam sem se udobno namestil in si zaželel, da se pot čim hitreje konča. Malo pred 5 uro zjutraj smo že pozdravili domač Rudnik, se objeli in si zaželeli vse dobro. Sam sem se klubu AC Milan SI zahvalil, da so mi omogočili ogled tekme kot darilo in da sem po dolgem času znova lahko neopisljivo užival s preostalimi navijači v Milanu. Nato pa smo odšli vsak na svojo stran, v upanju, da se kmalu znova vidimo.

Hvala, da sem lahko del te prekrasne družine!

Andraž Polutnik

Zahvalili bi se radi vsem prisotnim, predvsem pa Andražu, ki se je zelo potrudil tako za design šala, kot za reportažo. Vas pa vabimo na naše nove dogodivščine, saj bomo 15./16. aprila "gostovali" na San Siru. Za vladavino v Milanu se bosta udarila Inter in Milan. Na tekmo lahko potujete z nami tudi vi, več infomacij se nahaja na POVEZAVI (KLIK). Naš zadnji ogled tekme v tej sezoni bo v maju, ko se bo Milan pomeril z Romo, prijave bomo odprli v mesecu marcu. V kolikor vas zanimajo ogledi v marcu (Milan-Chievo 4. marec SOBOTA & Milan-Genova 18. marec SOBOTA), nam pišite na karte@acmilan.si.