Obiskali smo Gardsko jezero in 3. Turnir Milan Club Euorpa

JUN 20 2017

avtor: Klub navijačev

Na srečanju Milanistov cele Evrope nas je čakal tudi dragoceni pokal Lige prvakov...

  1. TURNIR NAVIJAČEV A.C. MILANA IZ VSE EVROPE

V vikendu od 16.6. do 18.6. smo se z A.C. Milan Slovenija (Milan Club Slovenia) premierno udeležili 3. mednarodnega turnirja malega nogometa vseh evropskih navijaških klubov. Osebno sem komaj čakal petek 16.6. da se končno odpravimo v prečudovito malo italijansko mestece Arco na severu Gardskega jezera. Posadka je bila razdeljena v en avto in kombi, skupno nas je bilo 12. Kombi je štartal iz Rudnika v Ljubljani ob 8h, mene in mojo drago, pa so pobrali v Vrtojbi ob 10:15, med tem ko so preostali z avtomobilom štartali šele ob 12h. Kot vedno z A.C. Milan Slovenija, pot ni bila dolgočasna. Veliko je bilo debate o Dollarummi, kovanje taktike za turnir, manjkalo pa ni niti vino, ki je postalo že zaščitni znak potovanj.

 

Po slabih zame 4., za ostale tudi kaj več urah vožnje, smo prispeli v idilično mestece Arco in se nastanili v hotelu. Pozdravil nas je eden od organizatorjev in naš koordinator Claudio, ki nam je tudi razdelil spored dogajanja čez cel vikend in nam razkazal hotel. Sobe so bile zelo lepo urejene in organizatorji so nam pripravili tudi dobrodošlico v obliki žganja iz Kube. V sobe smo se hitro razdelili, razpakirali in že smo bili na bazenu, kjer smo pričeli z druženjem z ostalimi klubi iz cele Evrope. Slovenci smo resda majhni vendar zato toliko bolj opazni. Do našega prihoda je v hotelu vladalo tiho mirno vzdušje, ki pa smo ga mi prekinili s (pre)dobro voljo… Pod večer so se nam pridružili še preostali štirje člani, ki so prišli z avtomobilom in skupaj z ostalimi klubi smo se odpeljali na aperitiv ter večerjo.

Tudi tukaj organizatorji dogodka niso varčevali… Jedli smo tradicionalno italijansko 'pašto' (testenine), školjke, pizzo in še kaj. Vse to, pa smo poplaknili z zlatim hmeljevim napitkom. Sledil je vrhunec večera in sicer: žreb skupin turnirja. Naša Slovenija je pristala v skupini D skupaj z italijanskima ekipama Sdonnarumma in Bassosarca Team ter z Makedonijo. Zavedali smo se, da skupina vsekakor ni lahka ampak vseeno smo bili veseli, da smo se uspeli izogniti bratom iz Poljske, ki so osvojili prva dva turnirja in so tudi letos veljali za glavne favorite. Polni adrenalina in pričakovanj smo začudoma po dolgem dnevu popadali v postelje in hitro zaspali saj smo morali biti naslednji dan že ob 7h pokonci.

 

Za bujenje je poskrbela Špela, ki je imela službo team manegerja. Bujenju je sledil zajtrk, nato pa še zadnje priprave na prvo tekmo, ki nas je čakala ob 11:30 proti Bassosarca Teamu. V tekmo smo stopili odločno in čvrsto kot se za Slovence spodobi vendar poznalo se je, da je nasprotnik uigran in veliko bolj izkušen. Kljub vratnici in številnim priložnostim se porazu z 2-0 nismo mogli izogniti. Bili smo malce potrti ampak motivacijo je dvignil kapetan Anej Cap z rundo pive. Na drugi tekmi proti Sdonnarummi smo bili visoko motivirani, saj smo se zavedali, da za napredovanje nujno potrebujemo zmago, ki smo jo nato tudi dosegli. Celo več! Zabeležili smo najvišjo zmago na turnirju, saj smo napolnili mrežo Sdonnarumme s 10 goli, prejeli pa nismo nobenega. Ne sprašujte me za strelce, ker jih iskreno ne vem. Verjetno smo ga zabili prav vsi razen vratarja Ujčiča in selektorja Oliverja. Polni samih sebe smo nestrpno pričakovali balkanski derbi z Makedonci. Tekma je odločala o potniku v četrtfinale, saj smo oboji imeli enako točk vendar zaradi boljše gol razlike je nam zadoščala že točka. Med mučnim čakanjem smo si čas krajšali v družbi njegovega veličanstva – Pokala Lige Prvakov. Vsi smo se z njim slikali, ga poljubljali in se z njim 'crtali'. Od njega nas je bilo zelo težko ločiti vendar napočil je čas za tekmo. Nasprotniku smo pred tekmo prijateljsko ponudili pivo, vendar so ga nehvaležni Makedonci zavrnili in tako je naša taktika, da napijemo nasprotnika splavala po vodi. :P Tekmo je sodil že zgoraj omenjeni koordinator in očitno tudi sodnik Claudio. Začeli smo odlično! Po dobri podaji Aneja Capa je gol za nas zabil Jan Hribar a.k.a. Shevchenko in dobro nam je kazalo. V drugem polčasu pa se je že začela kazati utrujenost, težke noge in mogoče ležernost ob vodstvu, kar je nasprotnik izkoristil in dvakrat neubranljivo meril v naša vrata ter povedel z 2-1. Takrat smo pa šli v All-In. Bili smo kot podivjani, skušali smo zabiti tisti odrešilni zadetek, ki bi nas popeljal med 8 najboljših. Najbližje temu cilju je bil znova Hribar, ki je silovito udaril po žogi in zadel okvir vrat, ki je najverjetneje tudi počil, vendar gola ni bilo. Tik pred koncem velja omeniti prekršek nad Hribarjem pred vrati Makedoncev, ampak sodnik je ocenil, da se je zgodil izven kazenskega prostora in nam ni dodelil 6-metrovke temveč 'le' prosti strel, ki pa ni prinesel želenega rezultata. Po zadnjem pisku smo nasprotniku s solzami v očeh športno čestitali in se od turnirja poslovili kot 9. od 16-ih. Kasneje smo v hotelu izvedeli, da so prvaki postali prav Makedonci, ki so v finalu premagali ekipo Bassosarca Team. Da, tako je. Prav tisto Bassosarca Team iz naše skupine. Bili smo dobri, vendar žreb nam ni bil naklonjen.

Kljub porazu v nogometu smo še vedno bili v igri za Pokal šanka, saj smo za vodilnimi zaostajali le 18 piv. Vendar je večina ekipe bila bolj na volji za bazen, kot pa za pitje in tako nas je 8 odšlo nazaj v hotel, štirje pa so ostali in branili Slovensko čast za šankom. Žal tudi njim ni uspelo. Sledila je znova obilna večerja po kateri je bila slavnostna podelitev nagrad najboljšim. Vse to se je seveda dogajalo v prisotnosti pokala z ušesi. Sledil je bogat srečelov kjer je naš član Ujčič doniral svoj AC MILAN SLOVENIJA šal in glej ga zlomka, ga tudi osvojil, vendar nagrade seveda ni prevzel. Kasneje je seveda dobil nov šal. Za zaključek večera smo vsi klubi skupaj odnesli pokal na parkirišče in ob baklah glasno prepevali navijaške napeve našega ljubega Milana.

Utrujeni od celega dneva smo zgodaj zaspali. Nedeljski dan smo izkoristili za obisk jezera sicer ne Gardskega (domačini so nam predlagali jezerce z otokom nekoliko bolj severno) ampak jezero Tenno kjer smo se odpočili in se ohladili. Po kosilu pa smo se odpravili proti domu nekoliko poklapani saj je bil vikend preprosto prečudovit in kruto prekratek. Vsi skupaj že komaj čakamo naslednje leto in kdo ve, mogoče bo pa naslednji 4. mednarodni turnir navijačev Milana prav v Sloveniji.

Anej Frančeškin, član kluba navijačev AC Milan Slovenija

AC Milan Slovenija - Milan Club Slovenia bi se rad zahvalil celotni posadki in predvsem organizatorjem turnirja, klubu Milan Club Fiave' Altogarda. Iz srca pa gredo zahvale tudi našim prijateljem Rossoneri Cechi e Slovacchi in AIMC, ki nam je pripravila lepa presenečenja ter izpolnila sanje, saj smo se slikali s pravim pokalom Lige Prvakov. Lokacija naslednjega turnirja Milan Club Europa ni še znan, toda zagotovo se ga bomo udeležili, saj je za nami čudovita izkušnja.

FORZA MILAN!